"Živeti je zame Kristus" (Flp 1,21)

Pavlovo leto - izziv in navdih!

Sveto pismo €“ Božja beseda €“ je vir življenja vere in prenove Cerkve, poudarja papež Benedikta XVI. Pavel je široko okno, ki nam je dano, da lahko skozenj premišljujemo in vstopamo v skrivnost Boga, Jezusa Kristusa, življenja in odrešenja.

Koliko je Pavel navzoč v našem oznanjevanju?

Koliko je Pavel navzoč v moji osebni duhovnosti, v mojem oznanjevanju? Se izgovarjam na težjo razumljivost Pavlovih pisem (prim. 2 Pet 3,15-17)? Kaj me v resnici ovira, da Pavla ne poznam bolj in bolj ne oznanjam? Neznanje, strah, nevera€Ś? Velja Slomškov reka: Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti! Papež je na začetku Pavlovega leta zastavil vsakemu članu Cerkve osebno vprašanje: Kdo pa je zate, zame Pavel? Kaj govori danes meni (prim. Commio 2008/3, str. 193-197)? Sem se že srečal z Milostjo, ki je Pavla spremenila? Imam izkustvo ognja, ki je razvnemal njegovo apostolsko dejavnost? Mu verjamem?

Odločilni kraji Pavlovega življenja

Pavel nam govori tako z življenjem kot s svojo besedo. V njegovo oznanilo lahko stopamo preko njegove osebe, ki se nam razkrije ob opazovanju delov njegovega življenja, in preko tem, ki jih razvija v svojih pismih. Prva pot je bolj narativna, druga bolj doktrinarna. Na prvi poti lahko Pavla odkrivamo v kontekstih petih krajev €“ toposov, ki so odločilno zaznamovali njegovo življenje. Ti kraji so: Tarz, kjer se je Pavel rodil in odraščal v območju treh kultur, in ob zavesti lastne identitete gradil odnos do drugačnega; Jeruzalem, kjer se je kot farizej in Gamalijelov učenec vzgajal v Postavi in v tempeljski duhovnosti; Damask, kjer doživi vdor milosti, ki obrne njegovo življenje na glavo; puščava, kamor se zateče, da se lahko zgodi proces spreobrnjenja €“ odkrivanja Kristusa v posameznikih in v ljudstvih Božje ljudstvo; mesta sveta, kjer Pavel Kristusov evangelij postavi kot novi etos in ga sooči z izzivi sodobne kulture (prim. Rim, 1 Kor).

Tri temeljne poteze Pavlovega oznanjevanja

Gre za tri vsebinske ključe, ki nam odpirajo vrata v Pavlovo sporočilo.

a) Pavlovo oznanilo je osebno-izkustveno

Pavla ne moremo razumeti brez stalnega upoštevanja prelomnosti doživetja pred Damaskom (prim. Apd 9,1-25; 22,1-24; 26,4-25; Gal 1,11-2,10; Flp 3,4-14; Rim 7,7.25; 1 Tim 1,12-17). Njegovo pisanje in oznanjevanje je posledica-z ene strani njegovega epifanega srečanja s Kristusom, z druge strani pa vprašanj vere in življenja različnih cerkvenih občestev. Osebno-izkustveni pristop je značilnost Pavlove hermenevtike. Če želimo razumeti njegovo misel, moramo ubrati enako pot. Razumeli ga bomo toliko, kolikor bomo sami izhajali iz prelomnih trenutkov izkustva lastne vere oz. srečanja s Kristusom, in kolikor bomo uspeli razbirati v različnih problemih sodobnega občestva njihovo teženje po Kristusu in po drugačnem načinu življenja, oziroma jih v to smer usmerjali in prebujali za to dimenzijo. Pavlovo oznanjevanje je iz izkustva Milosti, zato ga brez osebnega izkustva Milosti ni mogoče dojeti.

b) Pavlovo oznanilo je prvenstveno kristološko

Kristus je glavna vsebina, rdeča nit Pavlovega oznanila. Za imenom Bog, ki se v njegovih pismih pojavlja nad 500-krat, najpogosteje navaja ime Kristus (ok. 380-krat). Pavel Kristusa Jezusa prepozna za vrhunec odrešenjske zgodovine in izpolnitev vse Postave (prim. Gal 3,24 sl.). Po Kristusu se je svetu razodela nova podoba Boga €“ Stvarnika in Očeta, ki je svojo popolno ljubezen do človeka izkazal prav po Sinu. Živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe" (2,20). Vse, kar Pavel stori, se dogaja iz tega središča, pravi papež Benedikt XVI. Njegova vera je izkustvo, da ga Jezus Kristus ljubi povsem osebno; je gotovost, da Kristus ni umrl kar tako na splošno, marveč ljubi njega, Pavla, in ga kot Vstali ljubi tudi danes. Pavel ve, da se je Kristus daroval zanj. Njegova vera je prevzetost od ljubezni Jezusa Kristusa, ki ga pretrese do najgloblje notranjosti in ga preobrazi (Papež Benedikt XVI., 28. junij 2008).

Evangelij in Kristus sta dva temeljna termina Pavlovega kristološkega oznanjevanja.

Evangelij srečamo v pismih preko 70-krat. Gre za Božji evangelij (Rim 1,1; 2 Kor 11,7; 1 Tes 2,2.8); evangelij o njegovem Sinu (Rim 1,3), za Kristusov e. (Rim 15,19; 1 Kor 9,12; Gal 1,7sl.; 2 Kor 2,12; 4,4; Flp 1,27; 1 Tes 3,2), je Božja moč, v rešitev vsakemu, ki veruje (Rim 1,16); E. rojeva učence (1 Kor 4,15; Rim 16,25). Pavel oznanja resnico evangelija (Gal 2,5.14; Ef 1,13; Kol 1,5), ki je evangelij o njegovem križu, o njegovem veličastvu, o milosti in upanju, ki nam je dana po križu; to je skrivnost evangelija Ef 6,19; to je evangelij upanja (Kol 1,23), ki deluje z močjo in Svetim Duhom ter s popolno zanesljivostjo (1 Tes 1,5). Zato evangelija ni dovoljeno potvarjati, postavljati na glavo, oznanjati nek drug evangelij (Gal 1,7). Pavel dela vse zaradi evangelija, da bi bil tudi sam deležen njegovih obljub (1 Kor 9,23), za to resnico evangelija je pripravljen dati vse. Oznanjevalca poziva: Nikar se torej ne sramuj pričevanja za našega Gospoda. Pa tudi mene, ki sem zaradi njega jetnik, se ne sramuj, ampak z menoj trpi za evangelij, oprt na Božjo moč (2 Tim 1,8).

Ime Kristus oziroma zveza biti v Kristusu Jezusu, biti v Njem, biti v Gospodu, se pojavi pri Pavlu več kot 170-krat. Odnos do Boga živimo po Kristusu: Najprej se po Jezusu Kristusu zahvaljujem svojemu Bogu za vas vse, ker gre glas o vaši veri po vsem svetu (Rim 1,8; 5,1; 7,25); živimo za Boga, v Kristusu Jezusu (Rim 6,11) po njem smo opravičeni (Rim 3,24), v njem smo postali pravičnost za Očeta (2 Kor 5,21); po njem imamo večno življenje (Rim 6,23); v njem bomo oživljeni (1 Kor 15,22); v Kristusu Jezusu nas Bog ljubi (Rim 8,39); v Kristusu smo eno telo (Rim 12,5); v njem imamo svobodo (Gal 2,4; 5,24), v njem smo opravičeni (Gal 2,17); Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo (2 Kor 5,17; prim. Gal 3,28); po Kristusu nas je Bog spravil s seboj (2 Kor 5,18sl.); po njem smo blagoslovljeni in posinovljeni (Ef 1,3.5); v njem smo ustvarjeni (Ef 2,10). Spoznanje Kristusa je Pavlov temelj in vsebina njegovega oznanjevanja. Najizčrpneje nam ga predstavi v hvalnicah in slavospevih (prim. Flp 2,6-11; 3,8-14; Gal 1,3-5; Rim 8,31-39; Ef 1,3-14; Ef 2,4-10.14-22; Kol 1,9b-23)

c) Pavlovo oznanjevanje je kerygmatično

Duh je počelo Nove zaveze (prim. Apd 2,1sl.) in Pavlovega oznanila. Njegova beseda in njegovo oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč (1 Kor 2,4; 1 Tes 1,5). Duh oživlja in prebuja od mrtvih (8,11); prejeli smo duha posinovljenja, v katerem kličemo: Aba, Oče! (Rim 8,15; Gal 4,6); Duh pričuje v nas, Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam DuhDuhu (Rim 14,17). Smo Božji tempelj, ker prebiva v nas Božji Duh (1 Kor 3,16; 6,19); z njim smo bili zaznamovani (Ef 4,30); Različni so milostni darovi, Duh pa je isti (1 Kor 12,4); kjer pa je Gospodov Duh, tam je svoboda (2 Kor 3,17). Božja beseda je meč Duha (Ef 6,17). Oproščeni smo postave in smo odmrli temu, kar nas je vklepalo, tako da služimo v novosti Duha in ne v postaranosti črke (Rim 7,6); postava Duha nas je osvobodila postave greha in smrti (Rim 8,2). Pavlovo oznanilo je zato kerygma €“ Beseda, ki spreminja. To je beseda o ljubezni Boga, ki se uresničuje po Jezusu Kristusu. Božje ljubezni si človek ne more prislužiti, ampak je ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan (Rim 5,5). Pavlova vera je navzočnost Božje ljubezni v njegovem srcu€Ś Pavel je bil svoboden kot človek, ki ga Bog ljubi in skupaj z njim tudi on ljubi. Ta ljubezen je zdaj "postava" njegovega življenja in prav v tem je svoboda njegovega življenja (Papež Benedikt XVI., 28. junij 2008). posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi (8,26); Duh je izvor evangeljskega življenja (prim. sadovi Duha Gal 5,22sl.). Božje kraljestvo ni jed in pijača, marveč pravičnost, mir in veselje v Svetem

dr. Maksimiljan Matjaž

Vir: www.eksegeza.net