-32. navadna nedelja - zahvalna - leto A

Spravite proč vse in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice! Jn 2,16

Ob današnji Božji besedi, ki je najbrž za marsikoga težka, tako kot je bila sprva tudi zame, so se mi porodila številna vprašanja. Na eni strani Jezusovo čiščenje templja, na drugi pa zahvalna nedelja! Ima to dvoje kaj skupnega?

O, pa še koliko!

Sledi naslednje vprašanje: kako je z mojim templjem in mojo hvaležnostjo? Se tudi v mojem ali tvojem templju odvija trgovina? Vsi kristjani smo namreč tempelj Svetega Duha. Tako nas imenuje sam Jezus.

Bolj kot je moj tempelj čist €“ večkrat kot se pokesam in spovem svojih grehov (v zakramentu sv. spovedi) - bolj čutim hvaležnost za vse. Še nedolgo tega sem svoj tempelj očistila, zato danes čutim neizmerno hvaležnost, najprej za dar življenja, za okolje, v katerem živim, za družino, prijatelje. Rekla bi kar za bližnjega €“ torej za vse, s katerimi se srečujem. Velikokrat sem že poudarila in ponovno poudarjam, da potrebujemo drug drugega.

Zato, dragi bratje in sestre, ne zavidajmo drug drugemu milosti in darov, ki nam jih je Bog podaril. Podaril nam jih je zato, da se dopolnjujemo, saj tvorimo Kristusovo telo in skupaj uresničujemo Božji načrt.

Seveda sem Gospodu hvaležna tudi za materialne dobrine in za milost, da sem jih sposobna deliti z drugimi. Vendar me le-te ne osrečujejo dovolj.

Prav to je razlog, da vsak dan znova prosim Gospoda za ponižno in čisto srce. Le takšna sem mirna in srečna, kajti zavedam se, da Božja milost ne teče na gore ponosa ampak v doline ponižnosti, kot je poudaril duhovnik pri sv. maši v Medžugorju.

Tam sem letos še globlje dojela, da moram biti hvaležna tudi za križ, ki mi je naložen v tukajšnjem zemeljskem romanju. Da pa bo lažji, ga moram nositi z ljubeznijo in predvsem z Jezusovo pomočjo.

Nenazadnje pokažemo svojo hvaležnost Bogu tako, da skušamo narediti čim več dobrega drug drugemu. Vsakemu izmed nas so namreč dnevi šteti in le takšni bomo lahko zrli v Gospodovo obličje.

Erika