NEIZMERNA LJUBEZEN DO LASTNEGA NARODA IN JEZIKA

Slomšek je ob svojem duhovniškem, škofovskem in vsem mnogostranskem versko-pastoralnem delu ostajal zvesti sin slovenskega naroda. To izpričuje tudi njegovo življenjsko vodilo, namenjeno vsem rojakom: Sveta vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličavne narodne omike.

Slomšek je prvi med Slovenci jasno in glasno klical svoje rojake k ljubezni do slovenskega naroda in slovenske domovine in za to postavljal teološke razlage: Bog sam je tisti, ki to ljubezen zahteva. Kdor svojega naroda in materinega jezika in slovenske kulture in svoje očetnjave €“ domovine dejavno ne ljubi, greši in bo za to moral samemu Bogu, Stvarniku človeštva in narodov, dajati odgovor. Tako uči Slomšek. Ob tej iskreni ljubezni pa mora vsak slovenski kristjan spoštovati tudi druge narode in ne sme nikogar sovražiti.

Slomšek se je zavedal, da je materni jezik velika vrednota, Božji dar, ki ga je treba od otroštva do smrti spoštovati in ljubiti. Kakor je treba spoštovati in ljubiti svoj narod, posebno če je ta narod v nevarnosti in stiki.

Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zadobili; skrbno smo ga dolžni ohranjati, olepšati in svojim mlajšim zapustiti €Ś Oj, ljubi, lep in pošten slovenski materni jezik, s katerim sem prvič svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja klical, v katerem sem prvobart (prvikrat) svojega Stvarnika častil €“ tebe hočem kakor najdražji spomin svojih rajnih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, skrbeti, v slovenskem jeziku moje ljube brate in sestre Slovence najrajši učiti; in želim, kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da kakor je moja prva beseda slovenja bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenja bo.

Drobtinice 1849