-24. navadna nedelja - leto A

Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil ... Jn 3, 17

Ne, Bog svojega Sina gotovo ni poslal na svet zato, da bi svet sodil, ali da bi nas celo obsodil. Bog je neizmerno dober, on nas ima rad in želi srečne ljudi. Svojega Sina nam je poslal v pomoč; zato da bi dejansko lahko bili srečni, da bi lahko živeli polno in osrečujoče življenje.

Vendar €Ś kdaj je moje življenje res takšno? Kolikokrat je polno nemira, sodb, dvoma €Ś In določen del krivde zato lahko pripišemo svoji nevednosti, temu, da ne poznamo in ne poiščemo svojega poslanstva. Če bi poznali namen svojega bivanja, bi naš pogled postal jasnejši, prizadevanja bi lahko usmerili v točno določeno smer, naše bivanje bi dobilo smisel. Smisla pa nikakor ne gre iskati v tem, da bi svet okoli nas sodili, obsojali. Smisla ne gre iskati zunaj nas, temveč v nas samih.

V teoriji vse to zveni zelo preprosto, kaj pa se zgodi, ko se v realnosti srečamo z življenjskimi odločitvami, s tistimi, ki bi lahko v okolici vzbujale takšne in drugačne sodbe, s takšnimi, ki bodo dolgoročno vplivale na potek življenjske poti? Kaj storiti takrat, ko je treba izbrati med dvema možnostma, od katerih nobena ni posebno dobra, a obenem tudi ne posebno slaba? Nekoč mi je bilo povedano, da globoko v svojem srcu človek vedno ve, kaj je prav in kaj ne; kaj je boljše, kaj je zame dobro€Ś Pa ni vedno tako enostavno. Vem, kaj si želim, a ne vidim poti, ki bi me pripeljala do tega cilja.

Ne sodim, še manj obsojam, gotovo pa presojam dane možnosti, in razmišljam o namenu mojega bivanja. In spoznanje: sami mi ne bo uspelo.

Julijana