Neki kitajski cesar je nekega dne prisegel: Iz svojega kraljestva, bom pregnal in izbrisal vse svoje sovražnike.

Čez nekaj časa so presenečeni služabniki videli svojega vladarja, kako se je po cesarskih vrtovih sprehajal skupaj s svojimi najhujšimi sovražniki in se hkrati še smejal in se šalil.

Kaj je zdaj to? je bil presečen eden od dvorjanov, mar nisi rekel, da boš iz svojega cesarstva izbrisal vse svoje sovražnike?

Saj sem jih izbrisal, je odvrnil cesar. Vse sem spremenil v svoje prijatelje.

Starejši mož se je odločil, da bo uredil prostor pred svojo hišico in po njem na gosto posejal angleško travico. Tako je tudi storil in od takrat je vse svoje proste trenutke posvečal svojemu travniku. Travica je že lepo rasla, ko je nekega pomladnega dne odkril, da je na skrbno negovanem travniku pognal plevel s sijočimi rumenimi cvetovi.

Pohitel je in plevel izpulil. Toda že naslednji dan sta se med zeleno travo bohotila dva nova rumena cvetova.

Mož je kupil močan strup, a zaman.

Odtlej se je njegovo življenje spremenilo v boj zoper rumene cvetove, ki jih je bilo vsako pomlad več.

Kaj naj še storim? je ves obupan prosil za nasvet ženo.

Zakaj jih ne poskušaš vzljubiti? mu je mirno namignila žena.

Mož je poskusil in res so se mu že čez nekaj časa bleščeči rumeni cvetovi zdeli kot dotik umetnikove roke na smaragdno zeleni podlagi njegovega travnika.

Od takrat je živel srečen.

Mnogo ljudi te jezi. Zakaj jih ne poskušaš vzljubiti?