Si že kdaj opazil, da se preveč ukvarjamo z denarjem ? Ga bo dovolj za novo obleko, avto ali večje stanovanje, ali karsižebodi? Žalostno je, da je denar postal tako pomemben, da velikokrat pozabljamo na sočloveka.

In na to nas opozarjajo prvi misionarji, ki pravijo, da naj bi se vsi osredotočili na to, da s svojim življenjem oznanjamo Božjo besedo. Veliko ljudi misli, da se nas ta poziv k evangeliziranju ne tiče. Pa se nas! In sploh ni težko. Kot kristjani smo bili krščeni, da vsak dan, ko smo v šoli/službi ali na kosilu s prijatelji, ko smo na igrišču in se odločimo, da ne bomo preklinjali, ali pa ko moramo stokrat na dan sprejeti pravo odločitev in s tem izbrati Jezusa, oznanjamo s svojim življenjem in ljudem pričujemo o naši veri.

Sv. Frančišek Asiški je nekoč dejal, da naj vedno oznanjamo evangelij, in če je nujno, naj oznanjamo tudi z besedami. Kar pomeni, najprej z dejanji, z zgledom, šele nato z besedami. Naše življenje naj odraža našo vero . Ja, včasih je to zelo težko, zato pa se moramo potruditi in biti drug drugemu v oporo. Živeti evangelij zna biti namreč dandanes precej naporno, zato nihče od nas ne bi smel biti osamljen v tem delu.

Moč najdemo v naših koreninah. Tako, kakor drevo črpa moč iz korenin. Od kje črpamo moč? Česa se oklepamo? Se po pomoč zatekamo k zakramentom in Božji besedi? Ali svojo moč črpamo iz naše pameti, ali obleka ustvarja našo osebnost, ali pa s humorjem ohranjamo svojo podobo? Vse te stvari propadejo in slej kot prej bomo ugotovili, da nismo dovolj pametni, da naša obleka ni več moderna in da so naše šale lahko žaljive. Težko je opustiti te lažne korenine in se ukoreniniti v Kristusu, ko pa nas svet uči, da je najpomembnejši naš izgled. Ampak, če se res zakoreninte v Jezusovo ljubezen, lahko ostanemo za vedno močni in s svojim življenjem oznanjamo Njegovo življenje.