Vsak trenutek bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog vašega upanja. 1 Pt 3,15

Ko me je neko nedeljo nekdo vprašal, zakaj ne morem priti, kamor smo bili dogovorjeni, sem v sporočilu odgovorila, da gremo s starši na obisk. Tedaj pa sem se spomnila na Petra, ki je tri krat zatajil Jezusa. Zadela me je bolečina, občutek sramu in krivde. Popravila sem sporočilo in napisala resnico: Ker gremo s starši k maši! Bila sem pomirjena, srečna.

Oh, Jezus, kako bi mogla! Tebe so mučili in pribili na križ, pa me nisi zatajil, jaz pa €Ś Zaradi ponosa in strahu pred odzivom drugih bi odklonila tvojo ljubezen €Ś Toda nemalokrat smo postavljeni pred tako skušnjavo, saj smo v svoji preprosti človeškosti tako krhki in nestanovitni. In namesto, da bi se učili v vsakem človeku ljubiti Jezusa ter s tem graditi pristne in iskrene odnose med nami, jih razdiramo in razvrednotimo, ko se ne zavzamemo za resnico. Kot da se ne bi zavedali, da s tem tajimo tudi sebe!

Najbrž ga ni med nami, ki se ne bi kdaj čutil osamljenega, zavrženega, izdanega. Da, ljudje prizadenejo, nehote ali hote ranijo €Ś Jezus nikoli. Nasprotno, tedaj nam bolj kot kdajkoli ponuja svoje prijateljstvo, saj kot Odrešenik najbolje pozna našo stisko in šibkost. Tedaj nam pošilja svojega Duha, Duha Tolažnika, da bi po njem ostajali močni, neomajni v svoji veri. Da bi bili sleherni trenutek vsakomur pripravljeni povedati, da smo Jezusovi, če nas vprašajo po razlogu našega upanja!

Pomislimo, morda pa bomo s tem svojim priznanjem nekomu vrnili vero v ljubezen in v iskrenost, ki jo je morda že zdavnaj izgubil. .. Pustimo, da Božji duh deluje v nas in ne zapirajmo ust pred tem, po čemer hrepeni srce €Ś

Katja