V vesoljni Cerkvi vsako leto na 4. velikonočno nedeljo €“ nedeljo Dobrega pastirja €“ obhajamo svetovni dan molitve za duhovne poklice. Ta dan je leta 1964 začel papež Pavel VI., nadaljeval ga je papež Janez Pavel II., sedaj tudi Benedikt XVI.

Vsakokratni papež ob tej priložnosti napiše svojo poslanico, v kateri skrbno osvetli in izpostavi enega izmed vidikov poklicanosti, še zlasti poklicanosti v duhovništvo in posvečeno življenje. Sveti oče v svojih poslanicah leto za letom vztrajno vabi škofe, duhovnike, redovnike, redovnice in vernike vsega sveta, naj se velikodušno vključijo v molitev in delo za duhovne poklice ter goreče prosijo Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.

Jezus ni poklical dvanajsterih apostolov zato, ker bi jim ta služba pripadala zaradi posebnih zaslug, ampak ker jih je sam izbral. Izbral jih je, da bi bili z njim in da bi jih pošiljal oznanjat veselo novico odrešenja.

Zaupal jim je tudi obhajanje evharistije. Po vstajenju jim je dal tudi posebno moč, da v njegovem imenu odpuščajo grehe. Naročil jim je tudi, naj ljudi s krstom naredijo za njegove učence.

Jezus poklicanih ni zadržal zase, ampak jih je pošiljal oznanjat vsem ljudem. Da bi vsi bili obveščeni o veseli novici odrešenja.

Iz tega sledi, da je bistvo duhovnikovega poklica, da razmišlja, čuti, ljubi in dela podobno kot Jezus. Vsebina duhovnikove ljubezni je podaritev samega sebe po Jezusovem vzoru. Zato je odločitev za duhovnika odločitev za ljubezen do Boga, do ljudi in končno tudi do sebe.

Po: Vi ste priče