Če nas nihče o tem ne pouči, smo v nevarnosti, da sploh nismo pozorni na Vstalega od mrtvih, ki deli z nami življenje!

Potrebno je skrbeti za to, da sta duh in srce pozorna, kajti sčasoma bi mogle nekoristne skrbi prekriti našo željo, da ga srečamo, kot odpadlo listje zaduši ogenj. Skupaj nato drug drugega opozarjamo: Gospod je tu! Prebujamo razum, da ga bolje spoznamo. Spominjamo se na to, kar je rekel in storil, premišljujemo, molimo. Podpiramo tiste, ki bi radi odnehali pod pretvezo, da ne vidijo Gospoda ne tu ne tam. Jezus pravi: Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali! Pomagajmo drug drugemu. Kažimo pravo smer: Poglej! Moraš ga iskati! Videl ga boš! Na tak način raste vera v vstalega Gospoda.

Gospod Jezus Kristus, s svojim vstajenjem si spremenil sivo jutro mojega vsakdana in ga potopil v svetlobo svojega Božjega veličastva.

Naj te kot Vstalega doživljam v vseh položajih svojega življenja, pri svojem delu, v svoji neuspešnosti, v razočaranju, v sožitju in osamljenosti.

Daj mi spoznati, da si z brega večnosti že vstopil v moje življenje in da potapljaš moje življenje v blago svetlobo svoje ljubezni.

Naj sredi svojega vsakdana doživim vstajenje, da bom vstal iz groba svojega strahu in obupa v življenje, ki mi ga ti podarjaš.

In daj, da ne bom neveren, ampak veren. Daj da bom spoznal, da si ti, da si tukaj €Ś, da bom smel povsod reči: Gospod je!