"€Ś in videl je in veroval." Jn 20,8b

Med premišljevanjem o današnji Božji besedi sem se spomnila bivše sodelavke. Z Jožetom sva jo srečala nekega dne, ko sva se vračala od maše. Razveselili smo se drug drugega, saj se nismo videli vrsto let.

Med pogovorom sva ji povedala, da prihajava od maše. Mene pa prav nič ne mika v cerkev. Križ in Jezus pribit nanj mi predstavlja samo žalost in trpljenje. Jaz pa se raje veselim, je odločno nadaljevala.

Razumela sem jo, kajti nedolgo tega sem tudi sama tako videla in doživljala križ in zato tudi odmikala pogled od njega.

Z Božjo milostjo in darom vere pa je ta isti križ postal drugačen. Postal je največji Božji dar. Postal je razlog za večno hvaležnost in veliko veselje.

Z darom vere sem Jezusovo trpljenje na križu lahko videla kot dokaz neizmerne Ljubezni, ki vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane (1Kor 13,7).

Vse je prestal in vse je premagal. Ponižen kot jagnje, ob katerem so slabiči kazali svojo moč, je naposled pokazal, da je vsemogočen. Jezus je vstal od mrtvih in živi.

In če imaš še to milost, da ga z očmi vere vidiš živeti v vsakdanjem življenju, da ga čutiš živeti v svojem srcu, je skorajda samoumevno, da v današnjo nedeljo glasno odmeva tudi naša aleluja.

Milena