"Ali je Gospod med nami ali ne?" 2 Mz 17,7

Zaradi mile zime se narava predčasno prebuja. Prve cvetice že kukajo na plano €“ v svetlobo.

Kako pa je z nami, z našim prebujanjem iz zimskega spanca? Si tudi mi želimo na svetlo, ali pa želimo ostati nekje v mraku in se ob vsaki preizkušnji spraševati kot ljudje v Mojzesovem času: Kje je pa sedaj Bog? Na žalost slišim to vprašanje zelo pogosto. In kako reagiramo Kristjani na takšno ali podobno vprašanje? Znamo s svojim življenjem pričevati Zanj? Čemu plahost? Čemu sram? Saj nas lahko resnično odžeja, tako telesno kot duhovno, le On, ki se je prav zaradi tega daroval za vse nas.

Ljudstvo je bilo žejno nekoč in je žejno tudi danes. Pridite vsi, ki ste žejni, pridite k pravemu Izviru. Ne odlašajte! Posnemajte Samarijanko! Dovolite, da vas odžeja. Je naša vera, upanje in ljubezen dovolj velika, da zmoremo tudi mi tako oznanjati?

Prav sedaj, v postnem času, dragi brat, draga sestra, se nam ponuja priložnost, da vabimo ljudi k zaupanju v Boga. Jim pomagamo vstati iz teme v svetlobo, saj se Gospod nikomur ne izneveri, čeprav ljudje delamo prav to. Je usmiljen in nam vedno znova odpušča.

Posnemajmo ga! Posegajmo po njegovi vodi in postanimo tudi sami izvir, ki se bo nekoč iztekel v večno življenje (prim. Jn 4,14).

Erika