Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi. Mt 4,19

Jezus je po krstu odšel v Galilejo in tam začel svoje javno oznanjevanje. Ob Galilejskem jezeru je naletel na dva ribiča €“ brata Petra in Andreja. Izbral ju je za svoja prva učenca, za svoja apostola. Hodita za menoj€Ś, jima je rekel. In sta šla. Takoj!

Jezus, učlovečeni Bog, ni šel izbirat svojih apostolov v mestne šole, ne v tempelj, ne na dvor. Šel je v pogansko Galilejo in izbral preproste ribiče. Ni se odpravil k učenjakom, da bi z njimi debatiral in jih znanstveno prepričal o svojem Božjem poreklu. Ni stopil do izraelskih duhovnikov in se jim razodel kot dolgo pričakovani Mesija. Ni šel k rimskim oblastnikom in tam naredil čudež, s katerim bi dokazal premoč svojega nebeškega kraljestva nad njihovim imperijem.

Ne le na začetku, pravzaprav vseskozi se je Jezus družil v glavnem s preprostimi ljudmi.

Vse to mi vedno znova govori o tem, da pri Jezusu ne šteje izobrazba ali visok družben položaj, ni pomembno bogastvo ali ugled. Jezus išče preprosto srce in ko ga najde, povabi človeka s seboj€Ś

Ampak potem je tu še en problem: čas! Galilejski ribiči so TAKOJ odšli za Jezusom. Kaj pa človek današnjega dne? Ali sploh še ima čas za svoje prijatelje, za svojega najboljšega prijatelja Jezusa?!

Preprosto srce je dandanes še možno najti, a časa, časa sodobni človek več nima! Niti za Boga ne ve而

Marjana