Kaj naj storimo? Kako naj živimo, da bomo otipljivo pokazali svoje krščanstvo?

To vprašanje bi si morali zastaviti ob začetku vsakega novega dne. Vsako jutro je namreč nekaj podobnega kot krst: prehod iz teme v svetlobo.

V jeziku Svetega pisma pomeni tema satana in greh, svetloba pa Kristusa in življenje po njegovem zgledu in nauku. Svetlobe je vsakdo vesel, zgled lepega življenja gradi tudi druge, zato je tako pomembno, da evangelij živimo, ga oznanjamo z življenjem.

Krst je prestop čez prag Božjega sveta. Postanemo deležni Kristusove duhovniške službe. Svetišče za našo mašo je ves svet, daritev je vse življenje.

Spomnimo se tega, ko prestopimo prag svojega doma, ko ob delavnikih prestopamo prag tovarne, pisarne, šole ...

Če bomo znali prav prestopati pragove zemeljskih prostorov, nam ne bo prehudo, ko bo treba prestopiti zadnji prag - prag večnosti, ko bomo postali ne le nova, ampak v moči svojega krsta tudi do kraja poveličana stvar v Kristusu.