Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu ... Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti. Kol 3, 13-14

Letošnji božič je pravkar minil, a gotovo smo še vsi polni vtisov, ki jih je pustil v nas. Kje vidim sporočilo božiča? Vsak med nami ima svojo definicijo tega, za marsikoga, najlepšega praznika, nekaj skupnih točk, bi lahko izpostavili: mir, družina, strpnost, odpuščanje, ljubezen ...

Današnja Božja beseda ponovno poudari pomen družine na eni strani in na drugi, meni še vedno govori o tem, da božič ni le nek še vse leto oddaljen praznik, pač pa nekaj, kar bi moralo v nas živeti vse leto. Kakor je zgornji izsek iz Pisma Kološanov aktualen prav vsak dan, tako bi morali vsak dan znova imeti v mislih rojstvo malega Boga, rojstvo dobrega, življenja in ljubezni ...

Kako težko je v naših vsakdanjikih prenašati določene ljudi, kako pogosto nam marsikaj, marsikdo, stopi na živce. In kar naenkrat se zavemo, da je naša tako zelo opevana toleranca izginila neznano kam! Kaj vse pa naj odpustim, kje so meje? Niso samo tam, kjer si jih sami postavimo, nekatere so nam bile dane, poslane od zgoraj ... Če bi se jih vsi držali, se ne bi bilo tako težko prenašati, si odpuščati; in če bi nad vsem tem bdela še ljubezen?!

Ja, bi bilo drugače. Popolni nismo in nikoli ne bomo; perfekciji se lahko bližamo predvsem s tem, da si pridobivamo ljubezen. Več ljubezni imamo, lažje smo strpni, lažje prenašamo druge, bolj smo odprti in neomejeni. In potem še naj kdo reče, da božič ne more biti vsak dan? O, ja, lahko je, ko se nehamo pehati za materialnim, začnemo pa kopičiti dejanja ljubezni, strpnosti in miru...

Julijana