Ko to nedeljo stopamo skozi cerkvena vrata je gotovo možno opaziti, da je cerkev drugače okrašena kot sicer.

Pridelki z vrtov, njiv, iz sadovnjakov, razni tovarniški in obrtniški izdelki, knjige, zvezki, igrače €“ vse to nas opozarja, da je danes zahvalna nedelja. To je tisti dan v letu, ko različnim ljudem rečemo hvala za vse, kar za nas storijo. To je dan, ko tudi Bogu izrekamo zahvalo za vse, kar imamo in smo. Ko se mu zahvalimo za zrak, sonce, dež in veter, za sadove zemlje in za vse naše sposobnosti, s katerimi nas je obdaril.

Vsaka sv. maša je hkrati velika priložnost za iskreno zahvalo Bogu. V liturgiji je čas za osebno zahvalo v tihoti umeščen za samim obhajilom. To nam daje možnost, da se zahvalimo za Jezusov vstop v naše srce pod podobo kruha, hkrati pa lahko izrazimo svoje osebne prošnje in zahvale v tihi molitvi. Čas po obhajilu je tako dan na izbiro in pobudo vernikom, tako da lahko vsak moli po željah svojega srca.

Sv. Janez Zlatousti opominja tiste, ki takoj po maši hitijo iz cerkve: On sam ti je dal svoje telo, ti pa nimaš besede, da bi se mu zahvalil? Se mu ne zahvališ za dejstvo, da ga prejemaš? In ko si bil deležen duhovne hrane, ki presega vse vidno in nevidno, ne moreš počakati trenutek, da bi rekel Hvala?

Ne samo za to, da Jezus stopa v naše srce, tudi za sleherno stvar, ki nam jo podarja v našem vsakdanjem življenju, je danes še posebej priložnost, da se mu zahvalimo. Ne izpustimo te priložnosti!