Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom€Ś Apd 2, 4a

Binkošti so v judovski tradiciji imenovane praznik tednov. V grškem jeziku praznik označuje beseda pentekoste, ki pomeni število 50, ker pade na 50. dan po praznovanju pashe - izhoda iz Egipta (7x7 tednov +1 dan). Zaradi različnega štetja je težko točneje določiti ta dan.

To je prvotno poljedeljski praznik zahvaljevanje za žetev. Drugi dan pashe so Judje v templju darovali prvine žetve, prvi ječmenov snop, po sedmih tednih pa so se z darovanjem žitnega snopa zahvalili za vso žetev. To je poleg pashe edini judovski praznik, ki je prišel v krščanski koledar. Praznik tednov v Stari zavezi nima zgodovinskega pomena, tega si je najbrž pridobil šele kasneje, ko se je razvilo rabinsko judovstvo in so se na ta dan spominjali sprejetja postave in sklenitve zaveze na Sinaju. Sovpadanje tega spomina s praznikom zahvale za žetev je omogočila judovska tradicija, ki pravi, da je Bog dal zapovedi petdeset dni po izhodu iz Egipta.

Po razdejanju Jeruzalema leta 70, ko je bil tempelj porušen in ni bilo več mogoče darovati žita v zahvalo za žetev, so se na binkošti predvsem spominjali sprejetja Božjih zapovedi in sklenitve zaveze na Sinaju. Praznik je imel izrazito odrešenjski značaj.

V tej povezavi je naslednja simbolika: kakor je Bog dal zapovedi petdeseti dan po rešitvi iz Egipta in velika noč (pasha) je pomenila to rešitev, tako je Jezus petdeseti dan po največji rešitvi celotne odrešenjske zgodovine, po svojem vstajenju, poslal Svetega Duha. Poslanje Svetega Duha je sad Kristusovega odrešenja in Sveti Duh s svojim delovanjem omogoča, da v ljudeh zaživi Jezusovo odrešenje. Kakor je deset Božjih zapovedi za ljudi vodilo k Bogu, tako je prihod Svetega Duha ljudem notranja moč, da morejo uresničevati ta vodila in tako doseči smisel svojega življenja.

Mojca