Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glas iz nebes je rekel: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje. Mt 3,16-17

Kakšna izpoved Očetove ljubezni.

Ko se je to dogajalo, je Jezus bil že odrasel moški, pa kljub temu otrok, potreben Očetove zaščite, njegove ljubezni in moči. Pa ne takšne , kot jo potrebuje majhen otrok. Ne. Mišljena je takšna zaščita in moč, ki jo je možno čutiti v srcu in duhu. Ko veš, da nisi sam, da kljub močnim preizkušnjam ne boš ostal sam in zapuščen. Ko veš, da si lahko otrok, pa čeprav si že sam dedek ali babica. Da si lahko tudi pri teh letih razposajen otrok in te ljubeči Oče takšnega sprejema. Da si lahko žalosten otrok, ki se brez sramu zateče v varen Očetov objem in so prav zate izgovorjene besede: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.

Odpadla bi nam marsikatera maska, za katero se skrivamo. Toliko bremen bi postalo lažjih, ko bi upali povedati, da smo preobremenjeni, osamljeni, potrebni pozornosti, pohvale, dotika, nasmeha, pomoči, podarjenega časa €Ś Istočasno bi s takim priznanjem odprli vrata tistemu, ki je želel vstopiti pa je okleval, ker ni vedel, kaj ga čaka za vrati.

Težko je sleči železno srajco ukoreninjenega razmišljanja in načina življenja. Ena oblika pomoči je prav ta rubrika Beseda živega Boga, ki nam pomaga odstreti marsikatero tančico. Morda nam vlije veselja, novega upanja, nas vzpodbudi k razmišljanju.

Naj nas tudi današnja nedelja Jezusovega krsta spomni na dejstvo, da smo s krstom postali Božji otroci. Ja, prav zares, Božji otroci smo. Kakšne privilegije imamo!

Se zavedamo kakšne veze imamo? Bog je naš nebeški Oče. Jezus je naš Brat. Naše telo pa je tempelj Svetega Duha.

Milena