Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

Ponovno si na kolenih, Božji Sin. Množica še bolj zavalovi, slišijo se krvoločni kriki, ki zahtevajo žrtev. Nekateri hujskajo vojake, naj Te z udarci dvignejo s tal. Kako sam si, Jezus...

Kako sama sem, Jezus, ko sem na tleh... Če ne bi bilo Tebe, o Bog, ki me nikoli ne zapustiš v mojih stiskah, bi na tleh tudi ostala. Ko Te v duhu gledam, kako zbiraš moči, da bi se ponovno dvignil, bi ti želela pomagati... Toda - mene je strah! In sram me je... Sram me je stopiti iz množice in Ti podati roko - Tebi, ki te vsi obsojajo. Ne želim se namreč izpostavljati!

O Jezus, odpusti mi! Odpusti mojo strahopetnost.

Usmili se nas, o Gospod.