je naslikana na stropu nad sredino ladje na severni strani.

"Obljubim ti, da te bom naredila srečno, ne na tem svetu, ampak na onem"

"Moli za grešnike!"

"Pokora, pokora, pokora!"

"Pojdi in povej duhovnikom, da hočem, naj sezidajo na tem mestu kapelo!Povej duhovnikom, naj ljudje sem prihajajo v procesiji!"

"Pojdi k studencu, pij in umij se!"

"Jaz sem Brezmadežno spočetje!"

O Bernardki Soubirous in Lurdu je bilo napisanih veliko knjig. Posebej znani sta Werflova Pesem o Bernardki in Paula Claudela Skrivnost Lurda. Claudel pravi v svoji knjigi:

Lurški čudeži pomenijo povezanost med srednjim vekom in sedanjostjo, posredujejo nam nekakšno duhovno zamenjavo med onimi časi, ko so ljudje imeli še pravo, lahko rečemo, preprosto vero, in med našim stoletjem, ki vse preveč veruje v neomejene možnosti napredka in je ves napuhnjen zaradi svojih velikih uspehov v znanosti in tehniki.

Bernardka se je rodila leta 1844 v Lurdu kot najstarejša izmed šestih otrok mlinarja brez stalnega zaslužka. Družina je živela v veliki revščini. Bernardka je bila bolehna in je večkrat živela pri tujih ljudeh.

Ko ji je bilo štirinajst let, je imela v votlini massabielske pečine v času od 11. februarja do 16. julija 1858 osemnajst prikazovanj.

Marija se ji je prvič prikazala, ko je nekega mrzlega februarskega dne s sestro Tončko in sosedovo Ivanko nabirala suhljad. Potem se ji je še večkrat prikazala in v teh zamaknjenjih je neznana gospa govorila Bernardki zgoraj citirane besede.

V prvih letih po Marijinem prikazovanju je Bernardka morala veliko trpeti predvsem zaradi neštetih ljudi, ki so se imeli za poklicane, da jo smejo o vseh videnjih natančno izpraševati in so mnogi med njimi poskušali odkriti prevaro. Ona je vedno odgovarjala mirno, stvarno, jasno in prepričljivo.

Njena velika želja je bila, da bi se skrila. Sprejeli so jo v samostan v daljnem Neversu, kjer se je posvečala negi bolnikov in z vezenjem ustvarjala čudovite okraske za mašna oblačila. A tudi tu je veliko pretrpela. Predstojnica in voditeljica novink sta se bali, da bi bila Bernardka zaradi prikazovanj domišljava, zato sta jo pogosto poniževali.

Trpela pa je tudi zaradi bolezni: imela je hudo astmo in med enim od napadov so ji na njeno prošnjo prinesli vodo iz lurškega izvira. Od takrat se napadi niso več pojavili. Kasneje je zbolela za kostno tuberkulozo v desnem kolenu, vendar ni prosila za lurško vodo.

Čeprav je spremljala razvoj romarskega središča v Lurdu, ni bila prisotna na posvetitvi Lurške bazilike Brezmadežnega spočetja leta 1876. Po dolgotrajni bolezni je 16. aprila 1879 umrla pri svojih 35 letih.

Njeno truplo so leta 1909 izkopali iz groba po 30 letih, v prisotnosti škofa iz Neversa, dveh zdravnikov in drugih. Ugotovili so, da sta njen križ in rožni venec sicer oksidirala, njeno telo pa je ostalo nestrohnjeno. Tudi ta čudež je podpiral njeno kanonizacijo. Potem so jo umili in preoblekli in ponovno pokopali v novo dvojno krsto.

V letu 1919 so njeno truplo izkopali drugič, leta 1925 pa tretjič. Njeno nestohnjeno truplo je še danes ohranjeno, čeprav je od njene smrti minilo že 130 let. Mnogi romarji si ga lahko ogledajo v Cerkvi Svete Bernardke v Neversu.

Vir: http://saints.sqpn.com/saintb06.htm

Zvonovi zvonijo, premilo pojo, častijo preblaženo lurško Gospo. Ave, ave, ave, Marija!

Oziraj se, lurška marija, na nas; veselo prepevamo tebi na glas. Ave, ave, ave, Marija!

Ti bela obleka obdaja telo, spočetje brezmadežno znači lepo. Ave, ave, ave, Marija!

V nebo se ozirajo tvoje oči, po Bogu naj vsako srce hrepeni. Ave, ave, ave, Marija!

Premilo so sklenjene tvoje roke, ti Jezuas prosiš za naše dolge. Ave, ave, ave, Marija!

Brezmadežno, Mati, je tvoje srce in milostno bije za narode vse. Ave, ave, ave, Marija!

Ljudje zapuščeni te prosimo mi, obriši, Marija, nam solzne oči. Ave, ave, ave, Marija!

Naj duša v ljubezni krščanski gori in tebe, Devica, na veke časti. Ave, ave, ave, Marija!

Po stezi pokore nas vodi zvesto, da pridemo k tebi gor v sveto nebo. Ave, ave, ave, Marija!

Tolaži nas, Mati, v nevarnosti zdaj, ob smrti odpri nam preblaženi raj. Ave, ave, ave, Marija!

Praznik Lurške Matere Božje obhajamo 11. februarja, na dan začetka prikazovanj. Papež Janez Pavel II. je ta dan razglasil za svetovni dan bolnikov.

God sv. Bernardke Lurške (leta 1925 je bila razglašena za blaženo, za svetnico pa leta 1933) obhajamo 16. aprila, na dan njene smrti (v Franciji pa 18. februarja).

Sv. Bernardka je priprošnjica proti boleznim in proti revščini, je zavetnica mesta Lurda in bolnikov širom sveta.