Sv. neža je že v zgodnji mladosti izpričala ljubezen do Kristusa z mučeniško smrtjo, verjetno konec 3. stoletja.

Neža lat. Agnes (ime pomeni "jagnje", v prenesenem pomenu pa "čista") je ena najbolj prikupnih svetniških podob prvih krščanskih stoletij.

Komaj trinajstletno Nežo, hčer plemenitih rimskih staršev, lepo in bogato, je vzljubil in zasnubil sin cesarskega namestnika Simfronija - tedaj so se v Rimu dekleta zaročala še čisto mlada - a ga je odklonila, ker se je bila zaročila nebeškemu Ženinu. Njemu je obljubila svoje večno devištvo.

Zato jo je užaljeni ženin baje sam naznanil, da je kristjanka.

Sodnik je zagrozil nedolžni deklici, da bo dal oskruniti njeno deviško čast, kar je bilo zanjo hujša preizkušnja kakor sama smrt. Junaška deklica pa se ne da prestrašiti.

Po pripovedi sv. Ambroža, ki njenega mučeništva sam ni doživel, ampak je povzel poročila starejših kristjanov, so deklici v starosti trinajst let po dolgem mučenju zaradi neomajne vere v Kristusa z mečem odsekali glavo.

To se je zgodilo nekega 21. januarja, morda že za časa cesarja Valerijana (258/59) ali pa leta 304, ko je cesar Dioklecian odredil splošno preganjanje kristjanov.

Častimo jo kot devico in mučenko.

Sveto Nežo velikokrat upodabljajo z jagnjetom, kar pomeni njeno latinsko ime Agnes. V njej posvečeni rimski baziliki blagoslavljajo na današnji dan dve jagnjeti; iz njune volne stkejo volnene trakove, palije, ki jih nosijo nadškofje v znamenje svojega dostojanstva.

Upodabljajo jo tudi zakrito z lasmi (ko so ji vzeli obleko, si je s svojimi dolgimi lasmi zakrila deviško telo), z bodalom ali mečem (znamenje mučeništva) in palmo v rokah (znamenje zmage), včasih tudi ležečo na grmadi ali v ognju, (ker je po legendi ostala v plamenih nedotaknjena)

Na naši freski je upodobljena brez jagnjeta - so pa vsi njeni ostali atributi: lilija (čistost), meč (mučeništvo) palma (zmaga), in pa zanjo značilni dolgi lasje ter ogenj.

"Poročilo pravi o njej, da je bila šele 13 let stara. Kakšne obsodbe vredna krutost, ki niti tako nežni mladosti ni prizanesla; a še več: kakšna moč vere, za katero je pričevala tako nežna mladost!

Ali je bilo na tem drobnem telesu sploh kaj prostora za rano? A otrok, ki na njem ni bilo prostora za udarec z mečem, je imel dovolj moči, da je meču kljuboval.

Brez strahu je stala pred krvoločnimi krvnikovini rokami, neomajna ob rožjanju verig, ki so jih privlekli. Kar ponudila je svoje telo morilnemu jeklu besnega vojaka. Še ničesar ni vedela o smrti, a je že bila pripravljena umreti.

Če bi jo proti njeni volji hoteli vreči pred žrtvenik, bi sredi plamenov iztegnila svoje roke h Kristusu in bi na Boga sramotečem daritvenem ognju postavila zmagoslavno znamenje zmagovitemu Gospodu.

Vrat in roke so ji dali v verige. A noben sklep (na verigi) ni mogel zajeti tako nežnih udov, zato ji je veriga kar zdrknila z drobnih rok. Način mučenja, kot ga zgodovina mučeništva ne pozna! Ni bila še zmožna prenesti muko, pa je bila že zrela za zmago. Komaj zmožna za boj, je že bila zmožna doseči venec zmage. Ohranila je popoln pogum (za smrt), ko bi se vendar mogla sklicevati na posebno pravico mladosti (in si rešiti življenje).

Nevesta ne bi mogla radostneje hiteti v poročno sobo, kot je hitela ta devica s hitrim korakom na morišče, veseleč se konca. vsi so jokali; sama ni potočila solze. večina se je čudila, da tako lahko žrtvuje življenje, ki ga je bila komaj okusila, in da ga je podarila, kot da se je izživela.

Vsi so se čudili, da je nastopila kot priča za Boga ta, ki zaradi mladoletnosti v svoji zadevi ni imela pravice do pričevanja. S kakšnimi zastraševalnimi sredstvi je krvnik zbujal strah v njej, s kakšnimi vabami jo je pripravljal k odjenljivosti; in koliko moških si jo je želelo za ženo! Ona pa je samo izjavila: "Tudi to je žalitev za ženina, če mora čakati na tisto, ki naj bi mu bila všeč. Kdor me je prvi izbral, naj me ima. Kaj se še obotavljaš, krvnik? Naj vzame konec telo, ki ga morejo ljubiti oči, katerih jaz ne morem ljubiti!"

Tako je stopila pred krvnika, molila in sklonila tilnik. Navzoči so lahko videli, kako se je krvnik stresel, kot bi bil on sam obsojenec, kako se je tresla roka rablju, kako mu je prebledel obraz iz strahu pred nepoznano nevarnostjo. Samo deklica ni kazala nobenega strahu. Tako imate v eni žrtvi dvojno mučeništvo: mučeništvo devištva in vere. Ostala je devica in si pridobila še mučeništvo."

iz: Leto svetnikov I, str. 253 - 254.

Vsemogočni Bog

slabotne v očeh tega sveta si izbiraš,

da ponižaš mogočne.

Ko obhajamo god svete mučenke Neže,

nam daj, da jo bomo posnemali v neomajni veri.

Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,

ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

God sv. Neže je 21. januarja

Je zavetnica otrok, devic, vrtnarjev in splošna priprošnjica za čistost.

Vreme na njen god napoveduje letino (če je sončno, bo sadje črvivo)