Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli. Lk 5, 5

To je nesmisel, pravi pamet. To je brezupno, pravi razum. To je nemogoče, pravi izkušnja.

Peter si je najbrž to mislil, ko mu je tuj pridigar iz čolna naročil, naj še enkrat vrže mrežo. Celo noč je izkušen ribič zaman garal in je na smrt utrujen dvignil roke od vsega. Pri tem ne pomagajo nobeni pametni nasveti: vsak ribič namreč ve, da čez dan ne najdeš nobenih rib.

Zelo pogosto v tem Petru ponovno odkrijemo sebe: ure in ure se trudimo izpiliti navdušujočo pridigo, ljubeče pripravljamo bogoslužje za otroke. Pridno delimo povabila na župnijsko srečanje. In potem ostanejo mreže €“ cerkvene klopi €“ prazne.

Ali vse skupaj nima nobenega smisla €Ś

Petrova frustracija nam je poznana. Saj jo pogosto doživljamo. Morda si takrat drznemo reči naslednjo misel bodočega ribiča ljudi: Ker ti tako praviš, bom poskusil še enkrat.

Kdove €“ morda bomo obstrmeli pod silnim vtisom Božje velikodušnosti.

Po Christini Bramkamp - H.Ž.