Ivan Cankar piše v svojem delu Podobe iz sanj, kako je prišla k njemu smrt in mu rekla, naj pove zadnje besede. Cankar je odgovoril: Mati, domovina, Bog! Zdi se, da Cankarju Biblija ni bila knjiga, zapečatena s sedmimi pečati.

Prvi (najslabši) odgovor bi bil: Moje Sveto pismo je še zmeraj v knjigarni. Nisem utegnil kupiti ga (ker moram prej kupiti druge reči).

Drugi odgovor: Moje Sveto pismo je, le poglejte, tu na polici med drugimi knjigami. Je prav takšno, kakor da je danes prišlo iz tiskarne!

(iz Dnevnika, ki ga je pisala Biblija: Danes, dne €Ś so me kupili, ker da se za izobražence ne spodobi imeti praznih knjižnih polic. Tam mora biti beletristika in seveda tudi Biblija €Ś Danes, pred božičnimi prazniki, dne €Ś me je služkinja vzela s police, pobrisala z mene prah in me postavila nazaj na polico €Ś Danes, dne €Ś me je šolarček vzel v roke. Slišal je namreč, da so v Bibliji lepe slike. Ker jih ni našel, me je razočaran pustil na mizi. Dekla je prišla pospravljat in me je vrnila na svoje mesto €Ś Danes, dne €Ś še zmeraj samevam na polici, dokler se spet na meni ne nabere dovolj prahu €Ś).

Tretji odgovor: Moje Sveto pismo pravzaprav ni moje. Ko je umrla soseda, vdova brez otrok, so hoteli Sveto pismo, staro, obrabljeno izdajo Britanske družbe iz 19. stoletja, prodati kot star papir za v tovarno. Pa sem jih prosil, naj mi ga dajo €Ś

Četrti odgovor: Moje Sveto pismo mi je pri srcu le toliko, kolikor je leposlovna knjiga. Iščem in si izpisujem cvetke iz Prerokov, Psalmov, Visoke pesmi, Pregovorov, €Ś, iz Jezusovih prilik in Prvega pisma apostola Pavla Korinčanom 13 (Pavlova visoka pesem ljubezni).

Peti odgovor: Moje Sveto pismo. Preučujem ga samo znanstveno. Uporabljam vsemogoče komentarje, da bi me imeli za znanstvenika. Berem ga celo v grščini in latinščini.

Šesti odgovor: Moje Sveto pismo. Nenehno mi je pri roki. Je velik pripomoček prave molitve. Zares, Sveto pismo je hrana duše, čisti neusahljivi studenec, kot to poudarja dogmatična konstitucija o Božjem razodetju.

Zadnji odgovor: Moje Sveto pismo ni samo v tvarni obliki, je predvsem v srcu. Trudim se da bi vsaj malo veljale zame besede svetega Hieronima, naslovljene Napocianu: €Ś z nenehnim branjem Svetega pisma in z vsakdanjim premišljevanjem je svoje prsi naredil za Kristusovo knjižnico.

(Razmišljanje je bilo objavljeno v Sporočilih, avtor prispevka pa je g. dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof)