Nekaj drobcev in zanimivosti iz dolge zgodovine naše (nad)župnije...

Izvor

Župnija Sv. Jurija v Hočah je ena izmed primarnih pražupnij na slovenskem ozemlju; je patriarškega izvora. Ustanovil jo je oglejski patriarh, ki je imel nad njo tudi patronat (pobiral dajatve).

1395 - 21. oktobra tega leta je župnija Hoče bila inkorporirana (dodeljena v hasnovanje) benediktinskemu samostanu v Gornjem gradu in je ta prevzel patronat nad njo. Od tega dne pa do približno 1460 je hočka župnija imela denarno obveznost do samostana; Oglej je to potrdil šele leta 1404; papež pa šele leta 1409.

Po razpustu samostana je patronat nad župnijo prevzel sam cesar.

Advokatura je ves čas pripadala lastnikom bližnjega gradu Hompoš, najprej mejnim grofom, po letu 1147 deželnim knezom. Izvajali so jo njihovi fevdniki: Pohorskodvorski, Walseeji in Ptujčani, po njihovem izumrtju leta 1438 pa cesar sam. Zato je hoški župniji pripadal epiteton cesarska, od leta 1751 dalje pa tudi naziv nadžupnija.

Obseg

Pražupnija Hoče je bila ena najobsežnejših župnij v celem Oglejskem patriarhatu. Raztezala se je na zahodu od Lovrenca na Pohorju vse do Zavrča ob meji s Hrvaško na vzhodu, na severu je bila njena naravna meja reka Drava, na jugu pa - vsaj prvotno - Konjiška gora, Boč in Donačka gora.

Danes spadajo v nadžupnijo Hoče naslednji kraji: Bohova, Rogoza, Razvanje, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Pivola, Polana (del) in Hočko Pohorje.

Na območju nadžupnije danes živi približno 7.000 ljudi.

985 - prva pisna omemba kraja Razvanje, ki vseskozi spada v našo župnijo

druga polovica 11. stoletja: zgrajena cerkev sv. Jurija v Hočah in pod njo na Slovenskem danes najstarejša kripta z Marijino kapelo in dvoladijskim prostorom za relikvije

1091 - prva pisna omemba cerkve sv. Lovrenca na Pohorju (takrat še del hočke pražupnije)

1146 - prva pisna omemba župnije Sv. Jurija v Hočah v do danes ohranjenem dokumentu (originalna pergamentna listina je shranjena v arhivu samostana Št. Pavel v Avstriji; vsebina pa sporoča: oglejski patriarh Peregrin (patriarh v Ogleju od 1132 do 1161) prejme od grofa Bernarda Spanheimskega in od njegove žene Kunigunde grad Artegna v Furlaniji, za katerega jima plača 30 mark, jima prepusti dve tretjini desetine v konjiški in slivniški župniji in jima podari dve tretjini desetine v hoški župniji, toda pod pogojem, da imenovana ne smeta od cerkve ničesar zastaviti, podaritvi v fevd ali na kak drug način odtujiti. Po njuni smrti preidejo vse desetine zopet v roke oglejske cerkve). /kopija listine v Pokrajinskem arhivu Maribor, prevod Jože Mlinarič in Anton Ožinger v Inventarijah I župnije in dekanije Hoče, Maribor 1982/

1181 - hočki župnik Henrik je v listini, spisani v korist koroškega šentpavelskega samostana, med 22 pričami vpisan na uglednem prvem mestu

okoli 1200 - Kunigunda Pohorskodvorska, prva znana omenjena ženska v srednjeveških virih s hočkega območja

..........

Skozi Hoče so se Turki podili v letih 1472, 1475, 1477, 1483, 1493, 1494 in 1535

pred letom 1470 je veliki italijanski umetnik Gianfrancesca da Rimini naslikal Marijo z detetom, eno svojih najboljših umetnin; slika se je pozneje znašla na Pohorskem dvoru in v začetku prejšnjega stoletja v hoški cerkvi; od leta 1926 je ta Hoška Madona v Narodni galeriji v Ljubljani med njenimi vrhunskimi dragocenostmi.

Link za ogled podobe in zapisano o njej:

Imena in letnice nastanka župnij, nastalih na ozemlju primarne hočke pražupnije