Zgodba o teti Marti je to. Marto so klicali za teto vsi otroci in odrasli njenega kraja. Zakaj? Kjerkoli in kamor koli je hodila, povsod je širila vero, upanje in ljubezen.

Nekega dne je teta Marta po telefonu poklicala župnika:

€œGospod župnik, bi lahko prišli danes popoldan na obisk?€

€œSeveda,€ je dejal,

€œBi bilo okrog treh možno?€

In sta se dogovorila.

Ko je prišel, ga je teta Marta sprejela v prijetno opremljeni dnevni sobi. Gospod župnik je tam izvedel pravi namen svojega obiska. Marta mu je povedala, da je dobila zdravniške izvide, ki govorijo o tem, da je bolna za rakom.

€œZdravnik mi je pošteno povedal, da naj bi živela še približno šest mesecev,€

je še povedala s stvarnim glasom teta Marta.

€œZelo mi je žal€Ś€

Toda še predno je gospod župnik mogel do konca spregovoriti besede obžalovanja in tolažbe, ga je teta Marta prekinila:

€œNikar tako, gospod župnik. Gospod Bog je dober z menoj. Dal mi je dolgo življenje, pripravljena sem na odhod. Vi sami veste to.€

€œVem,€

je odgovoril župnik. In teta Marta je nadaljevala:

€œZ vami bi se želela pogovoriti o svojem pogrebu. Že dolgo sem mislila na to, in nekaj je stvari, ki bi si jih zelo želela.€

Precej časa sta porabila torej za pogovor o vseh njenih željah. Ko se je že zdelo, da sta res premislila o vsem in vsaki podrobnosti, je teta Marta za trenutek utihnila, pogledala gospoda župnika s kotičkom svojih oči ter dejala:

€œSamo še eno malenkost, gospod župnik. Ko bom ležala na parah, bi želela, da mi v eno roko daste Sveto pismo in v drugo vilice.€

€œVilice?€ se je resnično začudil. €œZakaj si želite vilice?€

€œPremišljevala sem o vseh slovesnostih, ki smo jih prirejali v okviru naše župnije,€

je teta Marta začela z razlago.

€œNiti ne vem, na kolikih sem bila. Toda eno mi je ostalo v spominu. Vsakokrat, ko se je že zdelo, da smo končali z obedom in so natakarji pričeli s pobiranjem posode, sem se veselila besed: €˜Vilice lahko obdržite.€™ In, ali veste, kaj je to pomenilo? Desert!!! Ne mislim na sladoled ali kaj podobnega, pri čemer ne potrebuješ pribora. €˜Vilice lahko obdržite€™ je pomenilo, da bo prišlo nekaj najboljšega, čokoladni kolač ali češnjeva pita€Ś Prihajalo je torej najboljše. In prav o tem bi želela spregovoriti ljudem na mojem pogrebu. Ko me bodo videli ležati v krsti, oblečeno v mojo najljubšo modro obleko, bi želela, da se obrnejo drug k drugemu in vprašajo: €˜Zakaj vilice?€™ Želela bi jim povedati: Obdržala sem vilice, ker vem, da uživam najboljše!€