"Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje"

Ob prebiranju današnjih svetopisemskih odlomkov mi v mislih odzvanja pesem: "Poglejte, kakšno ljubezen nam je izkazal dobri Bog, da smemo imenovati se otroci in dediči Boga," kar je prav tako besedilo iz Svetega pisma (prim. 1 Jn 3, 1).

Jezusov krst nas torej vabi, da prepoznamo v sebi Božjo podobo, podobo Sina, ki tako ponižno izpolnjuje Očetovo voljo. Zaradi Jezusa smo mi vsi Božji ljubljenci, saj nas je vzel za svoje brate in sestre.

Očetova roka nas spremlja skozi vse življenje. Jezus sam stopi v vrsto grešnikov, ki čakajo na krst. Ne izogiba se jih.

Stopil je v naše, moje stopinje, da bi mi, jaz, ti, stopili v njegove. Z nami je brezpogojno solidaren. Ali se nismo tudi mi dolžni obnašati drug do drugega, kot on do nas? Ne obtožujmo in obsojajmo se med seboj, ampak nosimo bremena drug drugega! Kot Jezus, na sovraštvo odgovarjajmo z ljubeznijo in se med seboj opogumljajmo. Vsega tega smo resnično sposobni, saj nismo sami, ampak on hodi z nami.

Poskušajmo se torej po Jezusovem zgledu predati Božji volji, po poti, ki nam jo je Oče izbral, ne pa da si izbiramo lastne poti in stezice. Vzemimo svoj krst (zakrament) resno. Daje nam poslanstvo, da se kot jezus borimo za pravične in človeške odnose, da delamo za dobro ljudi, ki so v stiski.

Ne zapirajmo se med štiri stene in nikar ne obdelujmo le svoj mali vrtiček. Ob koncu našega življenja, bo zelo pomembno to ali bo Bog lahko odkril na meni, na tebi nekaj podobnosti s seboj in rekel: "Ti si moj ljubljeni sin/hči, nad teboj imam veselje."

Erika