»Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in morje?«

(Mr 4,41)

Današnja Božja beseda je zelo slikovita, s čudovitimi poetičnimi opisi. Slednjega lahko najdemo v prvem berilu, ko Gospod razlaga Jobu, kakšne zakonitosti si je zamislil za morje.

Tudi Psalm 107 omenja morje ter nas opominja, naj s hvaležnostjo občudujemo Gospodova čudovita dela in Njegove čudeže, ki jih je storil na globokem morju.

Evangelist Marko pa nam predstavi eno izmed nevšečnosti, ki se zna pripetiti na odprtem morju, in sicer gre za silovit vihar, ko pobesneli valovi premetavajo čoln, na katerem so Jezus in njegovi učenci, ko izgleda, da ni daleč do brodoloma. Jezus kot da tega ni opazil, celo mirno dremlje naprej, a apostoli postanejo panični. Skoraj očitajo mu, ali mu ni mar, da se utapljajo. On pa takoj obvlada situacijo ter z besedo v hipu pomiri morje in vihar. Apostoli so šokirani, a še vedno niso povsem prepričani, da je On resnično Božji Sin, čeprav jim zbuja strahospoštovanje.

Tudi mi smo potrebovali ta Jezusov čudež, da se okrepi naše zaupanje Vanj. Tolikim vsakodnevnim čudežem in znamenjem smo priče, a smo prevečkrat slepi in pozabljivi. Naj Jezus pomiri tudi naše notranje viharje in strahove, negotovosti in dvome, da bomo mogli varno krmariti svoj čolnič življenja.

Danijela