Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni … To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.

Jn 15, 10a;12

Izpolnjevati zapovedi … Temu smo se upirali že kot otroci, mladostniki – vse dokler nismo na svoji koži izkusili, da bi bilo modro poslušati. In temu se upiramo še kot odrasli: Le kaj nam bodo solili pamet, saj smo svobodni!

Takšnim pomislekom v življenju ni konca, sedaj pa slišimo še od Jezusa: »Če boste izpolnjevali moje zapovedi …« Postavlja nam pogoje, ki jih človek ne mara: če torej hočem ostati v njegovi ljubezni, moram izpolnjevati njegove zapovedi …

Ampak tu se ne smem ustaviti, Božjo besedo moram poslušati do konca. Jezus nam obljublja, da nas bo zaobjelo veselje: »To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« In šele ko nam to obljubi, nam razloži svojo zapoved, ki je samo v tem, da se naj ljubimo med seboj.

Sprašujem se, če je to sploh zapoved? V resnici je to osnovna potreba človeka, mojega sožitja s Stvarnikom in sočlovekom, nuja, ki mi je položena v srce. Vendar nam je svet to nujo izmaličil, hudobni duh nam prišepetava vse drugačne »ljubezni«, ki sejejo med nas sovraštvo, zavist, napuh …

Potrebno je veliko odprtosti za Božje, ne samo svetno in človeško, za razločevanje, potrebna je odprtost za vero v skrivnost življenja, da odkrivam globine prave ljubezni. In jo delim v svet okoli sebe …

Majda