Preskoči na vsebino


4. velikonočna - nedelja Dobrega Pastitja

 

Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče…

1Jn 3,1-2

Božji otroci smo. Podarjena nam je velika milost in tudi velika odgovornost. Dragoceni smo mu, zato želi, da bi se tega zavedali vsak dan. Naše življenje je kot ogrlica speta iz biserov smeha, joka, vzponov in padcev, lepih in žalostnih trenutkov.

Kolikokrat sem že naletela na izziv, ki sem ga želela obvladati z zanašanjem na svojo moč? Jezus, ti dobro poznaš nihanje človeških čustev, saj si tudi sam prestajal stiske in preizkušnje. Kadar se nad menoj zgrinjajo težave, se zazreš vame in me spomniš, da sem tvoj otrok. Govoriš mi, da sem ti dragocena in da me neprenehoma spremljaš. Če pa sem Božji otrok, je moja dolžnost govoriti besede upanja in ljubezni, ne obsodbe in sovraštva.

Prav je, da se spomnim nekoga, ki morda razmišlja drugače kakor jaz ali nekoga, ki je v stiski. Gospod naj besede iz mojih ust prinašajo tolažbo in spodbudo. Gospod, k tebi prihajam v zaupanju, da me imaš rad in me sprejemaš takšno kot sem.

Dragi bratje in sestre, Jezus se veseli, ker odsevamo njegovo dobroto in ljubezen. Božji otroci smo zaznamovani za večno življenje.

Dragica

Lokacija:
Print Friendly and PDF