Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba.

Jn 20,1

V današnjem prazničnem evangeljskem odlomku izstopa beseda grob, omenjena je kar sedemkrat. Hvala Bogu - ta grob je prazen! Domnevno zadnje prebivališče se izkaže za odskočno desko v vstajenje. Tu se začenja večno življenje.

Vemo, zakaj je prazen. Ker je »seme, ki je bilo položeno v zemljo, umrlo in je vzklilo novo življenje.«  Še narava sama nam v teh pomladnih dneh sporoča veselo novico: »Življenje zmaguje!« Zaradi tega prebujanja v novo življenje občutimo toplino, veselje, predvsem pa upanje na nov začetek. Pomlad nas vabi, da se predramimo iz zimske dremavice, da se predamo rasti in življenju. Nas, kristjane, pa še bolj kot to prebuja resnica velike noči – Jezus je vstal in živi!

V času, ko je v svetu še vedno prisotna prikrajšanost, strah in negotovost, nas iz tega stanja dviga vstali Jezus.

Želim, da bi vse nas vera v Jezusa ne zadržala v grobu pesimizma, slabe volje, naveličanosti … Saj smo skupaj z njim povabljeni, da iz naših telesnih slabosti, malodušja in greha vstajamo in živimo življenje, ki se daruje in ljubi.

Helena