Preskoči na vsebino


2. postna nedelja - b

 

»Vpričo njih se je spremenil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu.«

Mr 9, 2b - 3

V Evangeliju se srečamo z Jezusovim spremenjenjem na gori. »Vpričo njih se je spremenil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu.« Jezus se je torej bil pripravljen razodeti trem svojim učencem v svoji dejanski božanski resničnosti, v delčku svojega Božjega veličastva, kolikor so pač mogli dojeti takrat. Kljub strahospoštovanju, ki jih je v tem navdalo, so verjetno občutili tudi nekaj podobnega kot stanje blaženega zrenja (kar je značilno predvsem za svetnike – mistike), zato so želeli, da bi čas obstal, da bi mogli ta prijetna občutja čim dlje zadržati. Da, to je bilo srečanje človeškega s poveličanim, z nebeškim…

 Tudi sama zase moram priznati, da nič kaj rada prenašam razne preizkušnje, trpljenje, bolezen ipd., a v veliko uteho mi je, če pomislim, da v teh preizkušnjah nisem sama, saj »če je Bog za nas, kdo je zoper nas«.

Ne bi si upala trditi, da je moje zaupanje v Boga tolikšno in tako trdno, kot je bilo Abrahamovo, vendar največkrat pridem do zaključka, da je najboljša možna izbira, ki mi je na razpolago, vera in (za)upanje v Božjo previdnost. Pa čeprav so trenutki, ko doživim, da je Jezus razjasnil svoje obličje pred menoj, bolj redki ali pa teh trenutkov ne znam prepoznati. A vendar mi srce pravi, da je Jezus zares Božji Sin in Odrešenik.

Čim več in čim bolj poglobljenih tistih trenutkov vam želim, ko boste tudi vi doživljali Jezusovo veličastno spremenjenje, hkrati pa občutili vso sladkost Njegovega blagoslova in varstva…

 Danijela

Lokacija:
Print Friendly and PDF