Preskoči na vsebino


12. nedelja med letom - a

 
 Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih.
 
Mt 10, 32

Danes je 12. nedelja med letom, ko nam Božja beseda spregovori, kako pomembno je, da se ne sramujemo svoje vere pred drugimi, ali z drugimi besedami, Jezus nas svari, naj ga ne zatajimo pred ljudmi, da tudi on ob koncu časov ne bo zatajil nas pred Nebeškim Očetom. Svetuje nam, naj se ne bojimo ljudi, temveč naj se pazimo raje tistega, ki more pogubiti telo in dušo.

Precej resne besede, a vendar izrečene iz ljubeče skrbi za nas. Jezusu se namreč dobesedno trga in para srce, če se oddaljujemo od njega, in kar ga  najbolj užalosti, potre je to, da ne uvidimo, da s tem, ko ga odklanjamo, naredimo največ škode sami sebi in posledično tudi vsem tistim, ki so z nami tako ali drugače povezni. Zavrniti njega je kot da se obsodimo na životarjenje brez smisla, brez upanja, brez izhoda, brez ljubezni, zdi se nam, da smo prepuščeni sami sebi in da nam prav nič ne bo uspelo…

Morda se nam kdaj zdi, da bi bili brez Nekoga, ki je nad nami, bolj svobodni in srečni, ker si Boga napačno predstavljamo, da je kakor najbolj vesten policaj, ki skrbno beleži naše prestopke in nobena naša slabost ne uide, ampak na srečo v resnici ni tako. Kakor morajo starši postaviti svojim otrokom tudi določene meje in jim ne izpolnijo čisto vsake želje, seveda v dobrobit otroku, tako se tudi mi čutimo bolj varne, ko sprejmemo in upoštevamo Božje zapovedi in ko skušamo zaupati Božji volji. Res je namreč, da velikokrat še sami zase ne vemo, kaj bi bilo najboljše za nas, zato smo lahko samo veseli in ponosni na Nekoga, ki ne samo, da to prav dobro ve, ampak bi rad storil prav vse, da bi bili resnično srečni.

V tem našem velikokrat zelo zmedenem svetu nam je včasih težko slediti Božji volji, saj lahko naletimo tudi na nasprotovanje, posmeh, nerazumevanje, vendar je kljub temu najboljše, kar lahko storimo, preprosto to, da bolj zaupamo Bogu kakor ljudem, celo bolj, kakor zaupamo sami sebi, v veri, da se bo tako vse izteklo z najboljšim izidom. Zato se nikar ne bojmo, ampak raje verujmo, (za)upajmo in ljubimo vse, kar je v Božjih očeh vredno, da nas bo tudi Jezus lahko priznal pred svojim Očetom, kar bo za nas največja nagrada in največja potrditev…

Danijela Premzl

Lokacija:
Print Friendly and PDF