»Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi …«

Apd 1,14

V četrtek smo obhajali praznik Gospodovega vnebohoda. Preden je Jezus šel v nebo k Očetu, nam je obljubil, da bo z nami vse dni do konca sveta. In ko je odšel, so se apostoli zbrali in skupaj molili. Tudi danes je eden izmed načinov, kako je Jezus lahko z nami, molitev. Še posebej, kadar nas je skupaj zbranih več, kadar gre za občestveno molitev. Gotovo ob tem najprej pomislimo na ljudi v cerkvi, ki skupaj molimo pred mašo, med mašo, v različnih skupinah, … Seveda, tudi te vrste molitev je pomembna in potrebna. Vendar sem sama imela v mislih družinsko molitev. Večkrat opažam pri naju, da se nama ne zdi potrebno zvečer zmoliti, če sva bila tisti dan pri maši. Hkrati pa se nama dogajajo tudi drugačne stvari – zadnjič sva kolesarila do Križne kapele in sva tam zunaj skupaj molila. In v takšnih trenutkih se zaveva, kako pomembna in potrebna je najina, družinska molitev. Tako se še bolj poveževa med seboj, hkrati pa v najin odnos povabiva Boga, ki je ljubezen.

Dragi bratje in sestre, vabim vas, da se tudi vi trudite vztrajati v molitvi, še posebej družinski molitvi, kot so nekaj podobnega nekoč storili apostoli. Naj bo to način, preko katerega bo Jezus lahko vstopal v vašo družino, vas bogatil in povezoval, kot bogati in povezuje naju. Lepo nedeljo vam želim!