Preskoči na vsebino


5. velikonočna nedelja - a

 

Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.«

Jn 14,6

Vse nas je zaznamoval ta nenavadni čas korona virusa: ustavile so se naše poti, prepuščeni smo resnicam medijskega sveta, naše življenje je postavljeno na glavo …

In v to zmedo nam Jezus ponovno prinaša svojo večno besedo: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Poti do mnogih ljudi so nam res zaprte, tudi poti po svetu – toda Jezus ne govori o teh poteh: on je pot do naše vere, do našega odnosa do sveta in do sebe. Lahko rečemo tudi tako: če hodimo po njegovi poti, ne moremo zgrešiti dobrote, ljubezni, prave ponižnosti.

Ob resnice tega sveta, ki so tolikokrat vprašljive, nam Jezus postavlja sebe kot resnico: kako lahko to razumemo? Težko, malo je treba pogledati širše. V njem, torej v Bogu, je tista dokončna resnica, ki velja za vsakega od nas: »V njem živimo, se gibljemo in smo.« Ta misel apostola Pavla je že kar povezana z zadnjo Jezusovo trditvijo »Jaz sem življenje«.

V Bogu je naše življenje, pa če to verujemo ali ne. Jezus večkrat pove, da sta »on in Oče eno«. Ko skrivnost Svete trojice sprejmemo v veri, nam postane ta pot življenja v resnici tako vsakdanja: Jezus nam pomaga k Bogu Očetu, vse pa povezuje Sveti Duh – Duh Očeta in Sina.

In kakšna je ta pot: to je pot (nenehne) molitve, premišljevanja Božje besede, evaharistije – predvsem pa pot ljubezni so soljudi.

Majda

Lokacija:
Print Friendly and PDF