„ Čisto srce, o Bog, mi ustvari, … .“

Ps 51,12-13

Preplavljajo me spomini na čudovite pohode v planine, gore ... Slišim šumenje modrozelenih brzic in petje raznovrstnih ptic. Skratka - preselim se v neokrnjeno naravo, kjer se še ne opazi neodgovoren poseg ljudi v lepote Stvarnika. Vse to me spomni na čisto srce prvega človeka, dokler ga greh še ni omadeževal.

Na sprehodu po  Hočki cesti pa se zgrozim ob pogledu v domači potok, poln navlake. Res skrajno neodgovorno in žalostno ravnanje ljudi. Takšno  postane srce, ki dovoli pretkanemu skušnjavcu, da mu popači misli, besede in nenazadnje dejanja. S svojo osladnostjo nas vabi v mesene „užitke“ (napuh, laž, jeza, sovraštvo, sebičnost, lakomnost, …). Ne nasedajmo mu!

Jezus nam v današnjem evangeliju daje odličen in edinstven zgled, kako premagati zlo. Samo Bog  je prava in edina Luč sveta, zato se neprenehoma obračajmo nanj in ga prosimo za pomoč v skušnjavah, ki jim nihče ne uide. Le On nas zmore, še posebej v zakramentu sprave, odrešiti „okov“ in „verig“, ki nas ob tem vežejo.

Zavedam se, da  svobodno živim le, če vztrajno, stanovitno, z ljubeznijo hodim za Kristusom. Pot vodi tudi skozi trnje, a z Njim bodice „zacvetijo v prekrasno vrtnico“ (v novo življenje).

Ne pozabimo, da je vse zemeljsko minljivo in da Bog kliče k nenehnemu spreobrnjenju in vero v evangelij, ne le v postnem času, ampak vsak dan znova. Naše srce naj zagori v globoki molitvi, v ljubezni do bližnjega, v postu … in mirno bomo zrli v Veliko noč.

Vsem iz srca želim blagoslovljen in milosti poln postni čas.

Erika