»Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom …«

(Apd 2,4)

Binkošti so tisti veliki praznik Katoliške Cerkve, ki so ga poleg velike noči praznovali že prvi kristjani. Zavedali so se, da mora v njih delovati Sveti Duh, če zmorejo mnogi za svojo vero toliko pretrpeti, če zmorejo toliko poguma in globine misli za širjenje vere … Apostol Pavel tako suvereno zapiše v Pismu Rimljanom: »Kajti Božje kraljestvo ni jed in pijača, marveč pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu« (Rim 14,17).

Tako držo pa nam daje samo osebna vera, v kateri se počutimo svobodni in notranje umirjeni, ustvarjalni in sproščeni, ko vedno znova upamo, zaupamo, ko se smejemo – tudi sami sebi – in ne pozabljamo na ljudi okoli sebe. Ko se v molitvi zatekamo k njemu, dobivajo naša vsakdanja opravila blagoslov, dobivamo pa tudi »peruti« za vedno nove izzive, ko ga kličemo:

»Pridi, pridi Sveti Duh, objemi me,

saj tvoja sem,

me napolni z milostjo,

da se svetu ne zaprem.

Razsvetli z lučjo mi razum,

ljubezen v moje vlij srce,

telesno nemoč mi krepčaj,

v slabosti vsaki moč mi daj …«

To je moja molitev – ob njej pa se seveda trudim, da tudi sama kaj naredim za to, da se te prošnje lahko v mojem življenju uresničujejo.

Majda