Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih

Praznik velike noči nosi pomembno in veselo sporočilo: smrt nima moči nad življenjem. Ne glede na okoliščine našega življenja lahko z veliko gotovostjo verujemo, da življenje po smrti je. Jezusov prazni grob, skupna pot z dvema učencema v Emavs ter prikazovanje drugim učencem so svetilniki, ki nam kažejo tudi našo pot.

Besedno bogoslužje velike noči nam streže z zapisi o življenju prvih kristjanov in njihovem pričevanju o vstalem Jezusu. Spominjamo se življenja prve Cerkve, ki je vzklila iz skrivnosti vstajenjskega jutra. Prvi dnevi v življenju apostolov in drugih, ki so spremljali Jezusa na veliki petek, so bili potem, ko so našli Jezusov grob prazen, polni negotovosti in dvomov, tudi strahu. Vendar upanje ni umrlo, o čemer je pričal apostol Peter, ko je pripovedoval o tem, kako se je Jezus po vstajenju prikazoval pričam, ki jih je Bog v naprej izbral, in so z njim jedli in pili. To slednje je zelo pomembno, saj pričuje, da je Jezus res vstal kot človek, saj duh ne je in ne pije.

Danes imajo žal mnogi občutek, da so se jim zaprla vsa vrata in ne vidijo nobenega izhoda. Tudi Jezusovim učencem, ki so Učitelja tri leta spremljali, so se na Veliki petek zaprla vrata. Niso videli izhoda. Niso mogli verjeti, da je njihov Učitelj, Božji Sin, umrl na križu. Toda Bog je tretji dan odprl okno, z odvaljenim kamnom izpred groba je v temo zasijala svetloba vstajenjskega jutra. Bog je odprl okno v svetlobo življenja, odprl je upanje. Podaril nam je vero v življenje.

Andrej