"Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več."

(Jn 8,11)

Danes je tiha nedelja. Na to nedeljo zakrijemo križe. Bliža se Velika noč, bliža se skrivnost Jezusovega trpljenja. Vsako trpljenje je bolj ali manj skrivnost, velikokrat ga ne moremo razumeti, a ostane nam vera. Lahko zaupamo, da Bog zmore celo trpljenje obrniti človeku v dobro oziroma narediti trpljenje rodovitno. Kadar imamo nekoga radi, takrat smo zanj pripravljeni tudi kaj potrpeti. Ljubezen in trpljenje gresta z roko v roki.

Jezus nas ni odrešil s trpljenjem, temveč z ljubeznijo, ki pa ga je pripeljala do trpljenja. Z grehi ljudje drug drugemu, sebi in tudi Bogu zadajamo trpljenje. A Jezus je usmiljen in nam rad odpušča.

Naj nam nakloni milost, da bomo v tem svetem postnem času opravili dobro sveto spoved in da bomo vedno znova pripravljeni drug drugemu odpuščati. Le tako bomo deležni miru,  ki ga svet ne more dati, ker ga nima in ga ne pozna. In končno: prizadevajmo si za ljubezen, saj Jezus ob tem, ko se poslavlja od svojih učencev, pravi: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen!« (Jn 13,35)

Jezus, hvala Ti, ker nas Ti ne obsojaš. Veš, da smo šibki in krhki, hitro koga obsodimo, ga z besedami ponižamo. Kadar obsodijo nas, vemo, kako to boli. Tudi Tebe so krivično obsodili, Te izdali, zatajili, pribili na križ. A Ti si premagal temo greha. Hvala Ti, ker nas imaš rad, ker si tukaj za nas v sveti hostiji pri vsaki sveti maši –samega sebe nam daješ, da bi rasli v ljubezni. Hvala Ti! Amen.

Marinka