In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu.

(Lk 2,51b)

Odlomek iz evangelija po Luku mi govori o družini, materinski ljubezni, skrbi in zaupanju.

Blagoslovljeni adventni čas in rojstvo našega Odrešenika doživljamo bolj ali manj pripravljeni, hvaležni, da smemo biti njegovi. V trenutkih, ko sem sama, razmišljam o letu, ki se poslavlja. Hvaležna sem za vse, kar mi je bilo podarjeno, in velika hvala za vnuka Lucasa, ki je obogatil našo družino. Hvaležna sem tudi za vse preizkušnje, razočaranja in boleča spoznanja.

Marija ni samo Božja mati, ampak je tudi naša. Vemo, da je premišljevala in v svojem srcu ohranila vse, kar je prihajalo od Boga. Razmišljala je o Jezusovih besedah, ko sta ga z Jožefom našla v templju. Strahove in stiske je reševala z brezpogojnim zaupanjem in ljubeznijo do Boga. Vabi nas, naj prvo naklonjenost srca posvetimo Jezusu in skupaj z njo molimo in prosimo, da nas sprejme takšne, kot smo.

Upam, drage sestre in bratje, in želim vam in sebi, da bi v letu, ki je pred nami, postal naš korak samozavestnejši in pogled jasnejši. Le tako bomo dovolj močni, da bomo živeli po Božjih zapovedih in ljubili druge, kot on ljubi nas. Bog želi, da bi z veseljem sprejeli sleherno priložnost za ljubezen, ki nam jo daje – tudi kadar boli.

Dragica