»Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.«

 Mr 10, 35b

Sveto pismo nam (med drugim) govori: »Prosite in boste prejeli.« Današnja Božja beseda pa nas pelje nekoliko globlje, da nam razkrije  kakšno podrobnost ali nov pogled tega področja.

Ko sta Jakob in Janez povedala svojo prošnjo, jima je Jezus dejal: »Ne vesta, kaj prosita« (Mr 10,38). Ni jima rekel: »Naj se vama zgodi, kakor prosita!«. Zakaj? Izgovorjena prošnja je namreč v Božjih očeh popolnoma drugačna kot človeška, je zgodba z  vso vsebino, vidnimi posledicami, vplivom na nas in zaključkom. Naše videnje pa je ozko, saj mnoge želje in prošnje temeljijo na trenutnem razpoloženju in prepričanju. Njihova realizacija pa bi zaradi nepremišljenosti  lahko imela v prihodnosti zelo slabe učinke. Četudi bi nam bilo to razodeto v istem trenutku, ko prosimo, se jim prevečkrat ne bi bili sposobni odreči zaradi trenutne gorečnosti in obteženosti  z grehom. V takih trenutkih nas rešuje Božja milost. Prav tako kot mi iz ljubezni do naših otrok in vnukov ne izpolnimo njihovih želja, za katere presodimo, da so škodljive, tako tudi Jezus  iz ljubezni do nas ravna enako. Pravzaprav nas obvaruje hudega, ki ga ne  želimo, pa bi ga bili deležni ob realizaciji izrečene prošnje.

Res je, da velikokrat ne vemo, kaj prosimo, pa to ni zaskrbljujoče, saj pri Jezusu najdemo »milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala« (Heb 4,16). Le hrbta ji ne smemo obrniti in zapahniti   vrat.

Milena