»Ali ne smem storiti s svojim, kar    hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?«

       (Mt 20,15)

Današnja vrstica po mojih izkušnjah sodi med tiste manj priljubljene. Morda zato, ker  nam Bog z njo sporoči manj prijetno resnico.

Zgornji vprašanji je v znanem biblijskem besedilu postavil gospodar, vinogradnik. Najel je delavce, a so nekateri »godrnjali« in mu očitali, da je ravnal nepravično. Tistim, ki so prišli zadnji in delali kratek čas, je namreč dal enako plačilo kot tistim, ki so prišli prej oz. zgodaj.

Tudi v današnjem času se kristjani včasih pritožujemo in »godrnjamo«. Namesto da bi brezpogojno verjeli v Božjo pravičnost, se hitro ozremo na druge – kaj so dobili, mi pa nismo, katere privilegije imajo, kdo in zakaj je dobil prednost …In v naše srce se naselijo slabe misli, nehvaležnost, zajedljivost, zagrenjenost.

Se lahko prepiramo z Bogom?! V Bibliji piše: »Kaj bomo torej rekli? Je mar pri Bogu krivica? Nikakor ne!...Bog se torej usmili, kogar se hoče, in zakrkne, kogar hoče.«(Rim 9,14 in 18)

Razmišljajmo raje tako: Bog je Stvarnik, ki ima pravico odločati o vsem in vseh.  Če je kje absolutna pravičnost, je zagotovo pri Njem. Je pojem za vse in vse, kar je v vesolju in na Zemlji, je v najboljši in najčistejši obliki samo pri Njem. Mi pa nimamo pravice dvomiti v njegove odločitve. Toda verjemimo, da nas ljubi in postavi vse v ravnovesje – danes dobi nekaj dobrega tvoj bližnji, sosed ali brat, jutri dobiš ti. Nikar ne pozabi na  blagoslove, ki jih prejemaš vsak dan. A če je Njegova volja, bodo tudi danes »zadnji prvi in prvi zadnji« (Mt 20,16).                                       

Jelka