»In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.«

(Lk 2,20)

Mnogim predstavlja vstop v novo koledarsko leto takšno ali drugačno prelomnico. Voščila na primer, nas spodbujajo, da pustimo za seboj, kar je slabega in odslej živimo bolj srečno, polno, uspešno … A človek se ne spremeni čez noč. Takšna pričakovanja niso realna. Lahko pa nas čez noč spremeni Bog – če je takšna njegova volja!

Dobesedno čez (sveto) noč se je življenje spremenilo preprostim pastirjem, ki so jim angeli prvim razodeli, da se je rodil dolgo pričakovani Odrešenik, Jezus. Bog tako za glasnika vesti o rojstvu Sina ni izbral mogočneža, oblastnika ali učenjaka, ampak najbolj preproste med preprostimi: pastirje. Svoje poslanstvo so opravili učinkovito, brez vprašanj in oziranja nazaj so takoj šli na pot, Jezusu naproti. Ko so pozdravili sveto družino, pa so hiteli »slaviti in hvaliti Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kot jim je bilo rečeno« (Lk 2,20). Brez senzacije, napihovanja in prikrojevanja zgodbe, kot to dandanes počno mnogi novinarji. Le preprosto in iskreno.

Mnogo dobrih želja in voščil bomo prejeli ter izrazili v teh dneh; vsem želim, da bi jih znali iskreno »shraniti in premišljevati v svojem srcu« kakor Marija. Predvsem pa, da bi znali biti preprosti in pristni, kakor pastirji, s tem pa čuječi za izpolnjevanje Božje volje!

Katja