»Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!«

   Lk 5,4

Na pragu postnega časa nas Jezus vabi, da odrinemo na globoko.

Želi, da se v vsej ponižnosti,  v odpovedovanju-postu, v  molitvi,  s kesanjem, s spovedjo ter miloščino do bližnjih pripravimo na največji krščanski praznik - VELIKO NOČ.

Nič ne bo težko, celo prijetno bo, če bomo upoštevali Pavlov opomin, naj trdno stojimo v evangeliju. Zavedati se moramo, da smo le po njem na poti rešitve.

Nadalje nas apostol Pavel opominja, naj verujemo v vstajenje, da naša vera ne bo prazna. Nikakor ne smemo pozabiti, da se je le-to zgodilo preko Kristusovega  križa, največjega razodetja Gospodovega veličastva in Očetove ljubezni.

Tako dobro „opremljeni“ bomo z veseljem kot Izaija vzklikali: „Tukaj sem, pošlji mene!“

Začudeni bomo, da kar naenkrat ne bomo več preslišali Jezusovih tihih prošenj.

Še več, ne bo nas strah, saj se bomo polni zaupanja kljub številnim preizkušnjam zavedali, da je vedno in povsod z nami Božja milost in Sveti Duh, ki nas vodi, blagoslavlja in varuje.

Verjeli ali ne, zgodilo se bo bistvo posta: zbližali se bomo z Gospodom. Nenazadnje v nas, ki smo njegov sveti tempelj, bo prebivalo Gospodovo veličastvo. Si lahko želimo še kaj več?! Naj bo torej  naše tukajšnje romanje v Božjo  slavo. S tem namenom sva bila poklicana ti in jaz.

Erika