Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.

Lk 3,15–16;21–22

Janez, pokončen mož, napolnjen s Svetim Duhom, je bil poslan, da pripravi Gospodu pot – beremo v Svetem pismu. Njegovo vabilo h krstu in pokori je bilo namenjeno vsem ljudem, brez razlik. Mnogi so se vabilu odzvali, veliko ljudi pa je njegov klic zavrnilo.

V našem življenju ni nič drugače. Krst in kesanje pred Gospodom morata biti iskrena. Opravičilo je premalo, če nismo pripravljeni ničesar spremeniti pri sebi ali v odnosu do drugih. Kristjani imamo v Jezusu vzornika, ki nas vabi k dobroti, ljubezni in odpuščanju. Žal pa je tudi med nami veliko neiskrenosti, zamolčanih besed, ki jih ne izrečemo, ker se bojimo negativnega odziva, kljub temu da so dobronamerne. Ni "dobrih" ali "slabih" kristjanov, smo "samo" kristjani – grešni ljudje, ki se vsak po svoje trudimo, da bi Gospodu zravnali pot. Ko v tišini molim, se zahvaljujem, prosim ali samo "klepetam" z Gospodom, čutim njegovo ljubezen in slišim besede: »TI SI MOJA LJUBLJENA HČI.«

Samo od mene in od vrednot, ki si jih in si jih bom postavljala v svojem življenju, pa je odvisno, ali bom slišala tudi besede: »NAD TEBOJ IMAM VESELJE!«

Dragica