Preskoči na vsebino


Vnesite vaš naslov

Iz zgodovine nadžupnije...

Nekaj drobcev in zanimivosti iz dolge zgodovine naše (nad)župnije...

Izvor

  • Župnija Sv. Jurija v Hočah je ena izmed primarnih pražupnij na slovenskem ozemlju; je patriarškega izvora. Ustanovil jo je oglejski patriarh, ki je imel nad njo tudi patronat (pobiral dajatve).

  • 1395 - 21. oktobra tega leta je župnija Hoče bila inkorporirana (dodeljena v hasnovanje) benediktinskemu samostanu v Gornjem gradu in je ta prevzel patronat nad njo. Od tega dne pa do približno 1460 je hočka župnija imela denarno obveznost do samostana; Oglej je to potrdil šele leta 1404; papež pa šele leta 1409.

  • Po razpustu samostana je patronat nad župnijo prevzel sam cesar.

  • Advokatura je ves čas pripadala lastnikom bližnjega gradu Hompoš, najprej mejnim grofom, po letu 1147 deželnim knezom. Izvajali so jo njihovi fevdniki: Pohorskodvorski, Walseeji in Ptujčani, po njihovem izumrtju leta 1438 pa cesar sam. Zato je hoški župniji pripadal epiteton cesarska, od leta 1751 dalje pa tudi naziv nadžupnija.

Obseg

  • Pražupnija Hoče je bila ena najobsežnejših župnij v celem Oglejskem patriarhatu. Raztezala se je na zahodu od Lovrenca na Pohorju vse do Zavrča ob meji s Hrvaško na vzhodu, na severu je bila njena naravna meja reka Drava, na jugu pa - vsaj prvotno - Konjiška gora, Boč in Donačka gora.

  • Danes spadajo v nadžupnijo Hoče naslednji kraji: Bohova, Rogoza, Razvanje, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Pivola, Polana (del) in Hočko Pohorje.

  • Na območju nadžupnije danes živi približno 7.000 ljudi.

Še nekaj drugih zgodovinskih zanimivosti:

  • 985 - prva pisna omemba kraja Razvanje, ki vseskozi spada v našo župnijo

  • druga polovica 11. stoletja: zgrajena cerkev sv. Jurija v Hočah in pod njo na Slovenskem danes najstarejša kripta z Marijino kapelo in dvoladijskim prostorom za relikvije

  • 1091 - prva pisna omemba cerkve sv. Lovrenca na Pohorju (takrat še del hočke pražupnije)

  • 1146 - prva pisna omemba župnije Sv. Jurija v Hočah v do danes ohranjenem dokumentu (originalna pergamentna listina je shranjena v arhivu samostana Št. Pavel v Avstriji; vsebina pa sporoča: oglejski patriarh Peregrin (patriarh v Ogleju od 1132 do 1161) prejme od grofa Bernarda Spanheimskega in od njegove žene Kunigunde grad Artegna v Furlaniji, za katerega jima plača 30 mark, jima prepusti dve tretjini desetine v konjiški in slivniški župniji in jima podari dve tretjini desetine v hoški župniji, toda pod pogojem, da imenovana ne smeta od cerkve ničesar zastaviti, podaritvi v fevd ali na kak drug način odtujiti. Po njuni smrti preidejo vse desetine zopet v roke oglejske cerkve). /kopija listine v Pokrajinskem arhivu Maribor, prevod Jože Mlinarič in Anton Ožinger v Inventarijah I župnije in dekanije Hoče, Maribor 1982/

  • 1181 - hočki župnik Henrik je v listini, spisani v korist koroškega šentpavelskega samostana, med 22 pričami vpisan na uglednem prvem mestu

  • okoli 1200 - Kunigunda Pohorskodvorska, prva znana omenjena ženska v srednjeveških virih s hočkega območja

  • ..........

  • Skozi Hoče so se Turki podili v letih 1472, 1475, 1477, 1483, 1493, 1494 in 1535

  • pred letom 1470 je veliki italijanski umetnik Gianfrancesca da Rimini naslikal Marijo z detetom, eno svojih najboljših umetnin; slika se je pozneje znašla na Pohorskem dvoru in v začetku prejšnjega stoletja v hoški cerkvi; od leta 1926 je ta Hoška Madona v Narodni galeriji v Ljubljani med njenimi vrhunskimi dragocenostmi.

 


Imena in letnice nastanka župnij, nastalih na ozemlju primarne hočke pražupnije


Več na ...

Lokacija:
Print Friendly and PDF